Zobni kamen: več kot le estetska težava
Ko omenimo zobni kamen, vsi vemo, za kaj gre. Skoraj vsak ga je moral vsaj enkrat v življenju odstraniti in dobro ve, kako neprivlačen je lahko njegov videz, če ga zanemarimo.
Čeprav večina meni, da gre zgolj za estetsko težavo – saj zobje, na katerih in ob katerih se nabira zobni kamen, niso prav prijeten prizor – pa je veliko pomembneje vedeti, da zobni kamen povzroča vnetje dlesni (gingive) in globljih podpornih struktur zob (parodoncija). Posledično lahko privede do resnejših zobnih in obzobnih bolezni.
V nadaljevanju bomo podrobneje pojasnili, kaj zobni kamen sploh je, zakaj nastane, kakšne težave povzroča, zakaj je nevaren in kako ga lahko učinkovito preprečimo.
Kaj je zobni kamen in kako nastane
Osnova za nastanek zobnega kamna so zobne obloge. Te predstavljajo zelo tanko, s prostim očesom skoraj nevidno plast bakterij in ostankov hrane, ki se nabira na površini zob. Odstranimo jih lahko le z mehanskim čiščenjem, na primer z zobno ščetko, zato je redno in temeljito umivanje zob izjemno pomembno. Če zobnih oblog ne odstranjujemo redno, v nekaj dneh dozorevajo, pri čemer se število bakterij v njih poveča na osupljivih 100–300 milijonov mikroorganizmov na miligram oblog. Naše telo se na to bakterijsko invazijo odzove z obrambnim mehanizmom, pri katerem se spremeni sestava oblog – začne se proces kalcifikacije oziroma mineralizacije. Do mineralizacije zobnih oblog pride, ko se kalcij in fosfat iz sline začneta odlagati na njihovo površino. Ta minerala tvorita kristale, ki se vežejo na zobne obloge in postopoma ustvarijo trdo, rumenkasto ali rjavkasto snov, imenovano zobni kamen.
Čeprav je mineralizacija del naravnega obrambnega mehanizma telesa proti bakterijam, ima v ustih nasproten učinek – hrapava površina zobnega kamna namreč predstavlja idealno mesto za oprijem in razmnoževanje bakterij.
Čeprav ima zobne obloge prav vsak, so te pogostejše in hitreje nastajajo pri ljudeh, ki pogosto uživajo mehko, kašasto in lepljivo hrano, kot so sladkarije, beli kruh ali čokolada. Nasprotno pa uživanje trde in surove hrane – denimo polnozrnatega kruha, surovega sadja in zelenjave – zaradi njene strukture in mehanskega učinka med žvečenjem, pomaga zmanjševati nastanek zobnih oblog.
Zobne obloge se najraje nabirajo na mestih, ki so težje dostopna za čiščenje, torej tam, kamor zobna ščetka ne doseže. Zato so medzobne ščetke in zobna nitka nepogrešljivi pripomočki za ohranjanje čistoče tudi v teh skritih kotičkih ustne votline.
Katere vrste zobnega kamna obstajajo?
S 3D-skeniranjem v Smile Studiu lahko natančno ocenimo stanje zobnega kamna. Obstajata dve vrsti zobnega kamna, ki se razlikujeta po svoji sestavi in mestu nastanka. Prva vrsta je zobni kamen, ki nastane nad nivojem dlesni. Običajno se pojavlja na površinah zob, ki so neposredno izpostavljene delovanju žlez slinavk – na primer na notranji strani spodnjih sprednjih zob ter na zunanji površini zgornjih kočnikov. Značilno je belo-rumene barve. Zobni kamen se lahko odloži tudi na drugih površinah v ustih, kar dodatno spodbuja nastanek novih zobnih oblog. Zato ni nič nenavadnega, da ga najdemo tudi na zobnih protezah.
Druga vrsta je zobni kamen, ki nastane pod dlesnijo. Je temno rjave do zelenkasto-črne barve, zelo trd in tesno pritrjen na površino zobne korenine. Njegova odstranitev je zahtevnejša kot pri zobnem kamnu nad dlesnijo. Najpogosteje se pojavlja pri kroničnih parodontalnih vnetjih.
Na prisotnost te vrste zobnega kamna lahko posumimo, kadar dlesen ni svetlo rožnata, temveč potemnjena ali sivkasto obarvana. Do tega pride, ker barva zobnega kamna proseva skozi tkivo dlesni.
Zakaj je zobni kamen nevaren?
Zobni kamen ni samo estetska težava – lahko privede tudi do resnih zapletov v ustni votlini.
- Parodontalna bolezen / gingivitis
Parodontalna bolezen je resno vnetje dlesni in podpornih tkiv, ki držijo zobe na svojem mestu. Zobni kamen je lahko vzrok za parodontalno bolezen, saj se bakterije kopičijo ob robu dlesni ter povzročijo vnetje.
- Slab zadah
Kopičenje bakterij na površini zobnega kamna lahko povzroči neprijeten zadah. Bakterije proizvajajo hlapne spojine, ki imajo izrazit, neprijeten vonj, kar je lahko zelo moteče.
- Težje čiščenje zob
Ko se zobni kamen nalaga na zobne površine, postanejo te hrapave in manj gladke. Zaradi tega se nanje še hitreje in lažje oprijemajo nove zobne obloge. Posledično je vsakodnevno čiščenje manj učinkovito, bakterije pa se lahko kopičijo v večjem obsegu.
- Izguba zob
Če se parodontalna bolezen ne zdravi, lahko privede do izgube zob. Zobni kamen je lahko eden od vzrokov za njen nastanek, zato ga je pomembno redno odstranjevati s profesionalnim čiščenjem, da preprečimo izgubo zob.
Kako pogosto moram čistiti zobni kamen?
Priporočljivo je, da zobni kamen odstranite vsaj enkrat letno v zobozdravstveni ordinaciji, saj se s tem nakopičeni zobni kamen popolnoma odstrani. Vendar pa se pogostost odstranjevanja zobnega kamna lahko razlikuje glede na različne dejavnike, kot so individualne potrebe pacienta, stanje ustnega zdravja in prisotnost drugih težav z ustno votlino.
Ljudje, ki so bolj nagnjeni k nabiranju zobnega kamna, kot so kadilci ali tisti, ki zaužijejo večje količine sladkorja, morajo zobozdravnika obiskovati pogosteje – tudi vsakih 3 do 6 mesecev. Pogostejše odstranjevanje zobnega kamna je priporočljivo tudi pri osebah s parodontalno boleznijo ali drugimi težavami v ustni votlini, saj lahko tako preprečimo napredovanje bolezni in izboljšamo ustno zdravje.
Če opazite nabiranje zobnega kamna ali imate simptome, kot so krvavenje dlesni, slab zadah ali bolečina v ustih, čim prej obiščite svojega zobozdravnika. Ta vam bo svetoval o najprimernejši pogostosti odstranjevanja zobnega kamna glede na vaše ustno zdravje in stanje zob.
V vsakem primeru je izjemno pomembno vzdrževati redno ustno higieno, vključno s ščetkanjem zob, uporabo medzobnih ščetk in izpiranjem ust z antibakterijsko ustno vodico, da zmanjšate nabiranje zobnih oblog in bakterij ter s tem tveganje za nastanek zobnega kamna. Redni obiski zobozdravnika skupaj z dobrimi ustnimi higienskimi navadami so ključni za ohranjanje zdravih zob in dlesni ter preprečevanje vstopa bakterij v zobne strukture.
