Preventiva in zdravljenje bolezni zob in obzobnega tkiva je pomemben del zobozdravstva, ki tako čuva zdravje vaših naravnih zob, brez katerega si ne moremo predstavljati kvalitetne in uspešne konzervativno-protetične obravnave (tretmana). Preventiva in zdravljenje vključujeta več terapij – od navodil kako vzdrževati ustno higieno in čiščenja zobnega kamna, do kirurških posegov. Ne pozabite, da za zdravje svojih zob lahko storite marsikaj še predno jih izgubite.
ALI ZANESLJIVO VESTE, DA IMATE ZDRAVO OBZOBNO TKIVO?
NAROČITE SE NA KONTROLNI PREGLED IN – PREVERITE!
PARODONTOLOGIJA – PREVENTIVA IN ZDRAVLJENJE
Bolezni zob in obzobnih mehkih tkiv
Parodontne bolezni (parodontopatije), oziroma bolezni obzobnih mehkih tkiv, čeljustnih kosti in pripadajočih ligamentov (vezivnega tkiva) so za kariesom najbolj razširjene bolezni sodobnega sveta! Najpogostejši vzrok parodontopatije je zobni plak (biofilm), ki ga sestavlja na stotine raznovrstnih bakterij. Če ne vzdržujemo redne ustne higiene, se plak mineralizira in se spremeni v zobni kamen.
Zaradi delovanja bakterij v zobnem plaku in zobnem kamnu pride do vnetja dlesni, gingive, ki ga imenujemo gingivitis. Zanj je značilno odebeljeno in oteklo obzobno tkivo, ki krvavi. Verjetno ste pri ščetkanju zob že opazili nekaj krvi na zobni ščetki. To je prvi znak, da imate probleme z obzobnimi tkivi. Ni nujno, da zelo krvavite, včasih krvavenja ni (pri kadilcih) in smo zato prepričani, da nimamo paradontoloških problemov.
Če ne zdravimo gingivitisa, bodo bakterije napredovale v globje dele podpornih struktur zoba in izzvale parodontitis, vnetje kosti in ligamentov. Običajno je potek teh vnetij počasen, brez subjektivnih znakov za pacienta, kot so na primer bolečina ali otekanje. Če vnetja ne zdravimo, lahko pride do popolne ali delne izgube podpornih zobnih struktur. Rezultat so razmajani zobje, ki jih na koncu izgubimo.
Kako pogosta je bolezen parodonta?
Ne glede na raso in socialno-ekonomski položaj prizadene parodontitis 75 % odraslih ljudi, pri katerih je parodontitis najpogostejši razlog za izgubo zob. Obstaja tudi zveza med parodontitisom in splošnimi boleznimi kot so diabetes, srčno žilne in pljučne bolezni, kakor tudi z genetskimi predispoziciami.
Kako naj vem, ali imam parodontitis?
Večina ljudi ne ve, da ga ima, niti ne vedo, da parodontitis sploh obstaja. Parodontitis često ostane neopažen, ker je kroničen in ima neupadljive simptome. Če imate družinskega člana s parodontološko diagnozo, vam predlagamo, da se naročite na pregled, saj igra genetika pri nastanku bolezni pomembno vlogo.
Kakšne simptome ima parodontotitis?
Za zgodnjo stopnjo parodontitisa, oziroma gingivitisa je značilna (ne nujno) krvavitev obzobnega tkiva in rahlo otečene, rdeče in boleče dlesni. Za kasnejše faze je značilen umik obzobnega tkiva, v žepkih se začneta nabirati tekočina in gnoj, spremeni se položaj zob, poveča se medzobni prostor, zobje se začnejo majati, kar pripelje do njihove končne izgube.
Kako se diagnosticira paradontitis?
Za postavljanje diagnoze parodontološke bolezni je obvezna rendgenska diagnostika. Za grobo orientacijo izmerimo parodontne žepke, kar je neboleče in traja 2-3 minute. Če ugotovimo obolelost dlesni ali parodonta, priporočamo popolni parodontološki pregled, ki glede na diagnozo, določa vrsto terapije. Ta je lahko sestavljena iz profesionalnega čiščenja zob ali pa iz specifične terapije parodontitisa.
Terapija paradontitisa (paradontoze)
Začetno terapijo sestavlja odstranjevanje plaka in zobnega kamna. Pri tem je neizmerno pomembno seznaniti pacienta s pravilnim in rednim vzdrževanjem ustne higiene. Če pa je že prišlo do večjih poškodb kosti, s posledicami močno razmajanih zob, bomo uporabili razne paradontološko-kirurške metode s katerimi bomo nadomestili izgubljeno kost in poizkušali preprečiti izgubo zob.
Ali moram po opravljeni parodontološki terapiji še prihajati na kontrole?
Po opravljeni terapiji parodontitisa, sledi končna, doživljenska faza, to je faza vzdrževanja. Na žalost je prav ta faza mnogokrat zanemarjena. Faza vzdrževanja predstavlja redni sistem kontrol parodontoloških pacientov, ki jo individualno prilagajamo vsakemu od njih. Kontrole je treba delati 2 do 4x na leto, pogostost kontrol je odvisna od aktivnosti bolezni in ustne higiene pacienta.
Ali nosečnost vpliva na obolevanje parodonta?
Nosečnostjo poveča nagnjenost za vnetje dlesni (gingivitis). Celo 60-70% nosečnic zboli za nosečniškim gingivitisom, zato obstaja celo termin »nosečniški gingivitis«. To se zgodi zaradi hormonskih sprememb, povečane koncentracije estrogena in progesterona. Zvišana koncentracija omenjenih hormonov poveča vnetno reakcijo dlesni na bakterije in zobni plak. Zato se morajo nosečnice dodatno posvetiti zdravju svoje ustne votline.
Ali kajenje vpliva na parodontitis?
Krvavitve so prvi znak vnetja obzobnega tkiva. Pri kadilcih običajnega krvavenja ni, zato pridejo k zobozdravniku kasneje (kajenje = 7x večje tvaganje za parodontitis).
Kolikokrat na dan si moram prati zobe?
Dovolj je, da si jih peremo dvakrat na dan, vendar takrat učinkovito in sistemsko. Pri čiščenju zob ne smemo izpustiti niti ene zobne ploskve. Zobe čistimo z nežno masažo, skoraj brez pritiska, z minimalnimi krožnimi gibi, točno na prehodu med zobom in obzobnim tkivom, saj je to predel, ki je nabolj občutljiv za bakterije. Tam se namereč skriva največ bakterij in ostankov hrane.
S čim naj vzdržujem ustno higieno?
Zelo pomemben je pravilni izbor zobne ščetke – naj bo enostavna za uporabo, učinkovita, neboleča, brez dodatnih »specialnih efektov«, ki gotovo ne koristijo, so pa lahko celo nevarni. Najpomemnejši del zobne ščetke so njena vlakna. Idealna ščetka naj ima čim več, čim mehkejših vlaken (ultra mehkih), postavljenih zelo na gosto, z rahlo zaobljenimi konicami, da ne ranijo dlesni. Taka ščetka v najkrajšem času doseže največjii učinek. Vsake tri mesece ščetko zamenjamo.
Tudi medzobnih prostorov ne smemo pozabiti, ker se tam skriva največ bakterij. Z navadno zobno ščetko tega področja ne dosežemo, saj se vlakna običajne ščetke ne morejo preriniti skozi tesne špranje med zobmi. Zato moramo enkrat na dan uporabiti interdentalno (medzobno) ščetko. Interdentalna ščetka mora imeti gosta mehka vlakna, pri tem pa je zelo pomembno izbrati njeno pravo velikost. Ščetko prave velikosti uporabljamo tako, da jo le enkrat nežno in lagodno porinemo v medzobni prostor in nato izvlečemo ven.
Predvsem preventiva
Pri preprečevanju paradontnih bolezni je najpomembnejša pereventiva. Preventivo sestavljata izvajanje dobre ustne higiene in redno obiskovanje zobozdravnika, ki z rednim odstranjevanjem zobnega kamna in poliranjem zobnih površin varuje zdravje vaših naravnih zob.
Zato si vzemite nekaj časa in se naročite na pregled v Smile studiu – naredite to preden boste potrebovali zahtevnejši (in dražji) poseg.
PROTETIKA
Kaj je to iTOP?
Individualni trening oralne profilakse (iTOP) pomeni individualno prilagojeno izobraževalno delo s pacientom, v katerem ga seznanimo z njemu sprejemljivimi, učinkovitimi in nebolečimi vrstami in tehnikami nege zob in dlesni.
Po natančnem pregledu in ugotavljanju zdravstvenega stanja zob in parodonta, se izmerijo medzobni prostori z zato predvidenimi inštrumentom. Nato sledi poučevanje tehnik običajnega (standardnega), medzobnega (interdentalnega) in posamičnega (solo) ščetkanja zob, kot tudi kako pravilno uporabljamo zobno nitko.
Smile studio ima mednarodni iTOP certifikat za vzdrževanje zdravja ustne votline in zob. Naša specialistka paradontologije, mr.sc. Miljena Mia Girotto, je vključena v mednarodni program iTOP izobraževanja. Dosegla je status Top-level inštruktorice in uspešno poučuje stomatologe po celem svetu.
KAJ PRAVIJO NAŠI PACIENTI
5.0
212 reviews
