FLUOR – resnice in zmote o tem kemičnem elementu
Fluor je pogosto predmet razprav in nasprotujočih si informacij. Med brskanjem po spletu lahko naletite na trditve, da je nepogrešljiv v zobozdravstvu in ključen za preprečevanje zobnih bolezni, pa tudi na opozorila, da je škodljiv ali celo strupen. Kje je resnica? V tem blogu bomo razjasnili dejstva in razbili mite o fluoru.
Dokazano je, da fluorid igra pomembno vlogo pri razvoju in ohranjanju zdravih zob. Več kot 30 let raziskav in klinične uporabe potrjuje, da je eno najučinkovitejših sredstev za preprečevanje in boj proti kariesu.
Delovanje fluora
Fluor krepi zobno sklenino tako, da zmanjša njeno občutljivost na kisline, kar preprečuje raztapljanje trdih zobnih tkiv in s tem nastanek kariesa.. Če je sklenina že oslabljena, fluor spodbuja njeno obnovo (remineralizacijo) ter otežuje nastanek zobnih oblog, ki so ključni dejavnik pri razvoju kariesa. Poleg tega vpliva na slino, saj zmanjšuje njeno gostoto in jo naredi bolj pretočno, kar omogoča učinkovitejše izpiranje in čiščenje zobnih površin.
Kje najdemo fluorid?
Fluorid je prisoten v hrani, vodi in različnih zobozdravstvenih izdelkih. Med živili so dober vir fluorida predvsem morske ribe, kot sta losos in tuna, pa tudi črni čaj, ki vsebuje presenetljivo visoke koncentracije tega elementa. Pomemben vir fluorida je tudi mineralna voda, bodisi gazirana ali negazirana. Vendar pa večina ljudi prejme zadostno količino fluorida zaradi umetne fluorizacije pitne vode, ki se izvaja že desetletja in ima ključno vlogo pri ohranjanju zdravja zob.
Poleg hrane in vode so zobne paste eden najpomembnejših virov fluorida. Priporočljivo je, da otroci začnejo uporabljati fluoridno zobno pasto takrat, ko se naučijo izpljuniti. Ker mlajši otroci pogosto pogoltnejo del paste, je priporočena količina v velikosti grahovega zrna. Za dodatno lokalno fluoriranje je na voljo tudi aminfluoridni gel, ki se uporablja enkrat tedensko po večernem umivanju zob. Po nanosu brez izpiranja preprosto odidete v posteljo.
Škodljivost fluora
Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da lahko fluoridi v visokih odmerkih negativno vplivajo na zdravje. Lahko povzročijo spremembe v delovanju ledvic, draženje želodčne sluznice ter vplivajo na nekatere celične in hormonske funkcije.
Na zobeh lahko prekomerni vnos fluorida povzroči zobno fluorozo, kar pomeni pojav belih madežev, vdolbin ali celo luknjic v sklenini. Prav tako lahko visoki odmerki vplivajo na kosti, kar lahko vodi do artritičnih simptomov in sprememb v sklepih.
Smrtonosni odmerek fluora je ocenjen na približno 2 grama, medtem ko je priporočeni dnevni vnos 4–10 mg. Za primerjavo – zobna pasta vsebuje približno 0,31 g fluorida na 100 g izdelka, kar pomeni, da bi morali zaužiti približno devet tub zobne paste, da bi dosegli potencialno smrtni odmerek. Vendar pa je pomembno poudariti, da zobno pasto izpljunemo, ne pogoltnemo.
Pitni vodi se običajno dodaja 1 mg fluorida na 1 liter vode (najpogosteje je to natrij fluorid), kar pomeni, da bi morali popiti kar 2000 litrov fluorirane vode v enem dnevu, da bi dosegli nevarne ravni – kar je fizično nemogoče.
Z rednim umivanjem zob dvakrat na dan z zobno pasto, ki vsebuje fluor, in z uravnoteženo prehrano boste le stežka zaužili več kot 5 mg fluora na dan. Vsekakor pa boste svojim zobem zagotovili dodatno zaščito in pripomogli k ohranjanju zdrave sklenine.
