Zobni kamen ni le estetski problem | Smile Studio
18384
post-template-default,single,single-post,postid-18384,single-format-standard,ajax_fade,page_not_loaded,,qode-title-hidden,qode-child-theme-ver-1.0.0,qode-theme-ver-13.3,qode-theme-bridge,wpb-js-composer js-comp-ver-5.4.5,vc_responsive

Zobni kamen ni le estetski problem

Zelo verjetno  ste si že kdaj  dali očistiti zobni kamen in veste kako izgleda. Večini se zdi, da gre pri tem le za lepotno pomanjkljivost, saj izgledajo zobje zaradi zobnega kamna temnejši. Zunanja površina zob potemni zaradi nanosov pigmentov hrane in pijače (vino, kava).  Še posebno je opazna potemnelost zob pri kadilcih zaradi kopičenja usedlin,. Zavedati pa se moramo, da zobni kamen ne vpliva le na estetski videz zob, ampak povzroča vnetje dlesni in globjih podpornih zobnih tkiv (parodonta). Zato vas želim najprej seznaniti kaj sploh je zobni kamen in kako nastane.

Plak – osnova za nastanek zobnega kamna

Osnova za nastanek zobnega kamna je plak. Plak je zelo tenka, s prostim očesom nevidna plast bakterij in ostankov hrane na površini zob. Odstranimo jo lahko le z mehanskim čiščenjem (n. pr. zobno krtačko). Več plaka  hitreje nastane pri tistih, ki se prehranjujejo s kašasto, mehko in lepljivo hrano kot so sladkarije, bel kruh in čokolada. Medtem ko trda in surova hrana kot so na primer črni kruh, surovo sadje in zelenjava s svojo sestavo in mehaničnim učinkom med žvečenjem manjšajo nastajanje plaka. Lažje se tvori na površinah, ki so težje dostopne in kamor ne seže zobna krtačka. Po nekaj dneh plak dozori in spremeni svojo sestavo. Šest dni star plak vsebuje okoli 100 – 300 miljonov mikroorganizmov na miligram svoje teže. Veličastna številka! Seveda tako veliko število bakterij hitro povzroči vnetje obzobnih tkiv. Naš organizem se pred takim navalom bakterij brani s kalcifikacijo (poapnenjem) plaka  zaradi  česar nastane zobni kamen. Obstaja kar nekaj teorij o vzrokih njegovega nastanka, vsem pa je skupna ugotovitev, da pride do odlaganja mineralov v plak. Tovrstna obramba pa sploh ni uspešna, ker je površina zobnega kamna groba in hrapava, kar še pospešuje zadrževanje bakterij in na ta način tudi vnetje dlesni in parodonta.

Zobni kamen

Obstajata dve vrsti zobnega kamna, ki se razlikujeta glede na svojo sestavo in mesto kjer nastaja.

Prva vrsta je zobni kamen, ki se tvori nad nivojem obzobnega mehkega tkiva. Običajno ga najdemo na površini zob, ki ležijo nasproti izhodom sline iz žlez slinavkTa mesta so na notranji površini spodnjih sprednjih zob in na zunanji površini zgornjih kočnikov. Ta zobni kamen je svetlorumene barve. Tvori se tudi na drugih površinah, ki so primerne za tvorjenje plaka, najdemo ga tudi na zobnih protezah.

Druga vrsta je zobni kamen, ki se tvori pod nivojem obzobnega tkiva. Je temnorjave ali temnozelene barve, zelo trd in čvrsto sprijet s površino zobnih korenin ter ga težje očistimo od zobnega kamna na površini zob. Običajno se nahaja pri kroničnih vnetnih procesih parodonta. V obstoj tovrstnega zobnega kamna lahko posumite, kadar rob obzobnega tkiva ni svetlo rožnat temveč temen in sivkast zaradi prosevanja zobnega kamna skozi dlesni.

Slika 1. Pred in po postopku čiščenja zobnega kamna.

Pred in po postopku čiščenja zobnega kamna.

Za konec bi rad še enkrat ponovil: zobnega kamna ni brez plaka in plaka ni brez dobrega vzdrževanja ustne higiene (krtačenja zob, uporabe medzobnih krtačk…). Zato je njegovo preprečevanje izključno v vaših rokah.

 

Facebooktwittergoogle_plusredditpinterestlinkedintumblrmail